ATLAS
ATLAS
Namen projekta je razviti model digitalne transformacije (MDT) za slovensko javno upravo. Model bo temeljil na mednarodno priznanih metodoloških okvirih (The technology enactment framework (Fountain, 2001), The four-stage maturity model (Layne and Lee, 2001), The four stage strategy and maturity model (Davison et al., 2005), The eGov-MM Model (Iribarren et al. 2008), The Manchester eGovernment Maturity Model (Heeks, 2015), The Digital Government Evaluation Model (Janowski, 2015), in drugi), ki bodo bistveno posodobljeni v skladu s potrebami upravljanja v digitalni dobi, in sicer z vključitvijo naslednjih inovativnih izboljšav:
ATLAS
Spremembe upravljanja in izvajanja storitev javne uprave v dobi digitalizacije
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
J5-1789
1.7.2019 - 30.6.2022
1596 ur
izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik
Družboslovne vede
Fakulteta za upravo
Logon d.o.o.
Projekt je financiran s 1596 letnimi urami cenovnega razreda A za obdobje 3 let.
Namen projekta bo operacionaliziran na podlagi petih komplementarnih ciljev:
V zvezi s cilji projekta moramo poudariti, da se bo poleg vzpostavitve znanstvenega modela obravnaval tudi izziv absorpcije MDT v upravni praksi. Na osnovi razdelitve javnih institucij na storitveno usmerjene in avtoritativne bomo ustrezno obravnavali in analizirali njihovo trenutno zrelost v smislu digitalizacije in opredelili referenčne trajektorije, ki so potrebne za ciljno raven zrelosti digitalnega upravljanja. Ker to zahteva obravnavo številnih elementov, bo izvedljivost implementacije podprta s poudarkom na elementih, na katere je moč neposredno vplivati (načela digitalnega upravljanja, ki usmerjajo elemente digitalne preobrazbe in posledično vodijo do želene zrelosti digitalnega upravljanja) in inovativno programsko rešitvijo, ki bo uporabnike v javni upravi usmerjala po posameznih elementih preoblikovanja. Uporabnikom bo predstavljeno trenutno stanje digitalne transformacije v instituciji in referenčne vrednosti, ki temeljijo na najuspešnejših institucijah. Za odgovorne oblikovalce politik in državljane bodo koristni predvsem agregirani rezultati, s poudarkom na ozaveščanju o najmanj izkoriščenih elementih digitalne preobrazbe. Poleg tega se bo s spremljanjem povratnih informacij uporabnikov, tehnološkimi izboljšavami in najboljšimi praksami glede obojega dinamično prilagajal tudi MDT in s tem programska rešitev, s čimer se bodo ustrehno naslovile omejitve obstoječih digitalnih modelov upravljanja s fiksnim številom stanj (Meyerhoff Nielsen, 2017).
Znani digitalni modeli so večinoma teoretični in tehnološko usmerjeni in koristni le pri določanju ravni zrelosti ponudb e-storitev in tehnološkega združevanja obstoječega razdrobljenega upravljanja (Meyerhoff Nielsen, 2017; Pollitt in Bouckaert, 2011). Ti modeli so torej omejeni v smislu zagotavljanja digitalno transformirane JU, torej spreminjanja organiziranosti javnih institucij (dimenzija upravnega načrtovanja), in izvajanja javnih storitev (dimenzija načrtovanja javnih storitev) z uporabo velikega potenciala mrež in partnerstev med vlado, podjetji in deležniki civilne družbe (dimenzija, ki zajema mrežo akterjev). Da bi odpravili takšne omejitve, bomo identificirali MDT, ki bo zajemal vse prej omenjene dimenzije in z njimi povezane elemente digitalne zrelosti. Glede na celovitost tega pristopa se zavedamo, da je potrebno razviti ustrezen model, ki ustreza potrebam slovenske digitalne transformacije JU.
Slika: Operacionalizacija modela digitalne transformacije (MDT): izvirni in sistematični pristop, ki temelji na načelih digitalnega upravljanja (N1 – N11), katera usmerjajo izboljšave v vseh dimenzijah (D1 – D3) in zadevnih elementih (E1 – E4) ter končno vodijo do ciljne stopnje zrelosti (SZ43). MDT temelji na sofisticirani metodologiji in kritični oceni del avtorjev Fountain (2001), Layne in Lee (2001), Davison et al. (2005), Iribarren et al. (2008), Heeks (2015), Janowski (2015) in drugih.
| Faza | Cilji | Hipoteze | Metode |
|---|---|---|---|
| 1 | Priprava teoretičnih izhodišč | H1: Obstoječi digitalni modeli javnega upravljanja ne izpolnjujejo zahtev in pričakovanj digitalne transformacije. |
|
| 2 | Operac. MDT |
H2: Potreben model digitalne transformacije za slovensko JU je mogoče doseči z ustrezno transformacijo upravnega in storitvenega načrtovanja, ki vključuje mrežo relevatnih deležnikov. H3: Digitalna transformacija zahteva ustrezne naložbe v digitalno infrastrukturo. |
|
| 3 | Optimizacija in validacija MDT |
H4: Za optimalne rezultate v smislu digitalne transformacije je treba posamezne elemente prilagoditi različnim segmentom znotraj JU. |
|
| 4 | Izvirno programsko orodje za sistematično implementacijo MDT |
H5: Digitalna transformacija znotraj slovenske JU se lahko sistematično vodi s programskim orodjem, ki vključuje ključne elemente in referenčne vrednosti. |
Dinamična spletna rešitev, ki omogoča:
|
| 5 | Diseminacija MDT in drugih rezultatov |
Vse zgoraj navedeno (diseminacija) |
Številni difuzijski kanali (znanstveni, strokovni in odprti / javni), ki obravnavajo vse zadevne deležnike. |
RAVŠELJ, Dejan, UMEK, Lan, TODOROVSKI, Ljupčo, ARISTOVNIK, Aleksander. A review of digital era governance research in the first two decades : a bibliometric study. Future internet. 2022, vol. 14, no. 5, str. 1-27. ISSN 1999-5903. https://mdpi-res.com/d_attachment/futureinternet/futureinternet-14-00126/article_deploy/futureinternet-14-00126.pdf?version=1650531832, DOI: 10.3390/fi14050126. [COBISS.SI-ID 105923843]
HIRSCH, Bernhard, SCHÄFER, Fabienne-Sophie, ARISTOVNIK, Aleksander, KOVAČ, Polonca, RAVŠELJ, Dejan. The impact of digitalized communication on the effectiveness of local administrative authorities - findings from Central European countries in the Covid-19 crisis. Journal of business economics. 2022, str. 1-20. ISSN 1861-8928. https://link.springer.com/article/10.1007/s11573-022-01106-8, https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s11573-022-01106-8.pdf, DOI: 10.1007/s11573-022-01106-8. [COBISS.SI-ID 115585283]
PEČARIČ, Mirko, KOVAČ, Polonca, UMEK, Lan, RAVŠELJ, Dejan. Digitalisation and law : the more things change – the more they stay the same. Lex localis : revija za lokalno samoupravo. [Tiskana izd.]. apr. 2022, vol. 20, no. 2, str. 411-434, ilustr. ISSN 1581-5374. http://pub.lex-localis.info/index.php/LexLocalis/article/download/1763/771, DOI: 10.4335/10.4335/20.2.411-434(2022). [COBISS.SI-ID 105876227]
ARISTOVNIK, Aleksander, KOVAČ, Polonca, MURKO, Eva, RAVŠELJ, Dejan, UMEK, Lan, TOMAŽEVIČ, Nina, et al. The use of ICT by local general administrative authorities during COVID-19 for a sustainable future: Comparing five European countries. Sustainability, ISSN 2071-1050, 2021, vol. 13, iss. 21, str. 1-20, ilustr. https://www.mdpi.com/2071-1050/13/21/11765/pdf, doi: 10.3390/su132111765. [COBISS.SI-ID 82625283]
KOVAČ, Polonca, UMEK, Lan, RAVŠELJ, Dejan, ARISTOVNIK, Aleksander. Impact of Covid-19 on the digitalisation of administrative procedures : lessons from Slovenian administrative units. Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja, ISSN 0040-3598, 2021, letn. 58, posebna št., str. 652-669, 693-694, ilustr. https://www.fdv.uni-lj. si/docs/default-source/tip/vpliv-covida-19-na-digitalizacijo-upravnih-postopkov-izku%C5%A1nje-slovenskih-upravnih-enot.pdf?sfvrsn=0, doi: 10.51936/tip.58.specialissue.652-66. [COBISS.SI-ID 77852419]
HODŽIĆ, Sabina, RAVŠELJ, Dejan, JURLINA-ALIBEGOVIĆ, Dubravka. E-government effectiveness and efficiency in EU-28 and COVID-19. Central European public administration review, ISSN 2591-2240. [Tiskana izd.], maj 2021, vol. 19, no. 1, str. 159-180, ilustr. http://cepar.fu.uni-lj.si/index.php/CEPAR/article/view/501, doi: 10.17573/cepar.2021.1.07. [COBISS.SI-ID 65245699]
ARISTOVNIK, Aleksander, MURKO, Eva, RAVŠELJ, Dejan. From neo-Weberian to hybrid governance models in public administration : differences between state and local self-government. Administrative sciences, ISSN 2076-3387, 2022, vol. 12, iss. 1, str. 1-19. https://www.mdpi.com/2076-3387/12/1/26, doi: 10.3390/admsci12010026. [COBISS.SI-ID 96782339]
PEČARIČ, Mirko. Lex ex machina: Reasons for algorithmic regulation. Masaryk University journal of law and technology, ISSN 1802-5943, summer 2021, vol. 15, no. 1, str. 85-117. https://journals.muni.cz/mujlt/article/view/13912, doi: 10.5817/MUJLT2021-1-4. [COBISS.SI-ID 69192963]
HRŽICA, Rok, PLUCHINOTTA, Irene, KOVAČ, Polonca, VRBEK, Sanja, JUKIĆ, Tina. Organizational readiness for co-creation of public services in the Central and Eastern European administrative tradition: Development of the conceptual multi-attribute decision support model. The NISPAcee journal of public administration and policy, ISSN 1337-9038, June 2021, vol. 14, iss. 1, str. 169-214, ilustr., doi: 10.2478/nispa-2021-0007. [COBISS.SI-ID 66455299]
PEČARIČ, Mirko. Confirmation of standards of proof through Bayes theorem. ARSP, ISSN 0001-2343, 2020, vol. 106, iss. 4, str. 532-553, graf. prikazi. https://elibrary.steiner-verlag.de/article/10.25162/arsp-2020-0026, doi: 10.25162/arsp-2020-0026. [COBISS.SI-ID 43596803]
PEČARIČ, Mirko. Understanding differences between equal public governance models. Central European public administration review, ISSN 2591-2240. [Tiskana izd.], May 2020, vol. 18, no. 1, str. 69-88, 224-225, ilustr. http://uprava.fu.uni-lj.si/index.php/CEPAR/article/view/429/476, doi: 10.17573/cepar.2020.1.04. [COBISS.SI-ID 12957955]
RAVŠELJ, Dejan, HODŽIĆ, Sabina. The role of public governance practices for business R&D activity in the EU. Central European public administration review, ISSN2591-2240. [Tiskana izd.], Maj 2020, vol. 18, no. 1, str. 69-88, ilustr., doi: 10.17573/cepar.2020.1.06. [COBISS.SI-ID 12963075]
ROPRET, Marko, ARISTOVNIK, Aleksander. Public sector reform from the post-new public management perspective: review and bibliometric analysis. Central European public administration review, ISSN 2591-2240. [Tiskana izd.], Nov. 2019, vol. 17, no. 2, str. 89-115, ilustr.http://uprava.fu.uni-lj.si/index.php/CEPAR/article/view/441/467doi:10.17573/cepar.2019.2.05. [COBISS.SI-ID 5364910]
OTT, Katarina, BRONIĆ, Mihaela, STANIĆ, Branko, KLUN, Maja, BENČINA, Jože. Determinants of online local budget transparency in Croatia and Slovenia. Central European public administration review, ISSN 2591-2240. [Tiskana izd.], Nov. 2019, vol. 17, no. 2, str.167-187, ilustr. http://uprava.fu.uni-lj.si/index.php/CEPAR/article/view/436/470, doi: doi.org/10.17573/cepar.2019.2.08. [COBISS.SI-ID 5365678]
ARISTOVNIK, Aleksander, RAVŠELJ, Dejan, MURKO, Eva. Development and empirical verification of a digital transformation model for local public administration. V: IIAS-EUROMENA 2022 Joint Conference on Next Generation Governance and Young Global Public Administration : June 27 - July 1, 2022 (Rome, Italy) : ConfTool Conference Administration. Rome: IIAS. 2022, str. 1-14. https://www.conftool.org/iias-euromena2022/index.php?page=logout, https://www.iias-euromena-conference2022.org/. [COBISS.SI-ID 117287427]
HIRSCH, Bernhard, SCHÄFER, Fabienne-Sophie, ARISTOVNIK, Aleksander, KOVAČ, Polonca, RAVŠELJ, Dejan. The impact of digitalized communication on the effectiveness of local public administrations - findings from Central European countries in the Covid-19 crisis. V: EGPA - Conférence du GEAP - Bruxelles 7-10 septembre 2021 : Gestion de conférence ConfTool. Brussels: EGPA, 2021, str. 1-19. https://www.conftool.org/egpa-conference2021/index.php?page=submissions, https://egpa-conference2021.org/index.php. [COBISS.SI-ID 76184579]
ARISTOVNIK, Aleksander, RAVŠELJ, Dejan, UMEK, Lan, VALBJØRN ANDERSEN, Jonas. Mapping research trends on disruptive technologies in the public administration : a bibliometric approach. V: ZDRAVKOVIĆ, Miloš (ur.), TRAJANOVIĆ, Miroslav (ur.), KONJOVIĆ, Zora (ur.). ICIST 2022 proceedings : proceedings of the 12th International Conference on Information Society and Technology. Kopaonik, Serbia, Mar. 13-16, 2022. [Belgrade: Society for Information Systems and Computer Networks], 2022. Str. 1-6. ISOS Conference Proceedings Series. ISBN 978-86-85525-24-7. ISSN 2738-1447. https://www.eventiotic.com/eventiotic/files/Papers/URL/f9523c35-3b96-4020-a382-70b90f0555ee.pdf. [COBISS.SI-ID 117298947]
ARISTOVNIK, Aleksander, RAVŠELJ, Dejan, UMEK, Lan. Covid-19 pandemic and disruptive technologies across scientific areas : a bibliometric review. V: ANTIPOVA, Tatiana (ur.). Digital science : DSIC 2021, International Conference on Digital Science (DSIC 2021), October 15%17, 2021, (Lecture notes in networks and systems (Online), ISSN 2367-3389, vol. 381). Cham: Springer. cop. 2022, str. 567%580, ilustr. https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-3-030-93677-8_50, doi: 10.1007/978-3-030-93677-8_50. [COBISS.SI-ID 96229379]
PEČARIČ, Mirko. Learning the match between the administrative structures and tasks : follow the information. V: Citizens' engagement and empowerment - the era of collaborative innovation in governance : 29th NISPAcee Annual Conference, October 21 - 23, 2021, Ljubljana, Slovenia : e-proceedings. Ljubljana: NISPAcee. [2022], 17 str. https://www.nispa. org/files/conferences/2021/e-proceedings/system_files/papers/Pecaric_Learning_the_match_between_the_administrative_structures_and_tasks. pdf. [COBISS.SI-ID 90936067]
ARISTOVNIK, Aleksander, RAVŠELJ, Dejan, UMEK, Lan. The importance of public governance models for SDGs implementation. V: IASIA-IIAS 2021 Conference: Public Administration & Industry 4.0/4IR : July 26-30, Bela-Bela, South Africa : ConfTool Conference Administration. Bela Bela: IASIA, 2021, str. 1-9. https://www.conftool.org/iasia-iias-conference2021/index.php?page=submissions, https://www.iasia-conference2020.org/. [COBISS.SI-ID 76540931]
RAVŠELJ, Dejan, OBADIĆ, Alka, ARISTOVNIK, Aleksander. Digital transformation of higher education during covid-19: Croatia and Slovenia in comparative perspective. V: Region, entrepreneurship, development : REDX2021. Osijek: [Josip Juraj Strossmayer University of Osijek: University of Osijek, Faculty of Economics]. 2021, str. 234-247, tabele. http://www.efos.unios.hr/red/wp-content/uploads/sites/20/2021/07/RED_2021_Proceedings.pdf. [COBISS.SI-ID 70836995]
ROPRET, Marko, ARISTOVNIK, Aleksander. A conceptual framework for evaluation of principles and models of public administration: some methodological issues and applications. V: EGPA Conference, Belfast, 11-13 September 2019. Belfast: EGPA, 2019, str. 1-15. https://www.egpa-conference2019.org/detailed_en.php.[COBISS.SI-ID 5342638]
PEČARIČ, Mirko. A centre of government -the essential part of systemic performance of government. V: EGPA Conference, Belfast, 11-13 September 2019. Belfast: EGPA, 2019, str. 1-23. https://www.egpa-conference2019.org/detailed_en.php. [COBISS.SI-ID 5342126]
TODOROVSKI, Ljupčo, VINTAR, Mirko. E-government and digital transformation of public administration. V: STARE, Janez (ur.), PEČARIČ, Mirko (ur.). The science of public administration, (Academic book collection Upravna misel). Ljubljana: Faculty of Public Administration. 2021, str. 507-532. [COBISS.SI-ID 83584003]
TOMAŽEVIČ, Nina, RAVŠELJ, Dejan. Sustainable public administration in an era of digital governance. V: STARE, Janez (ur.), PEČARIČ, Mirko (ur.). The science of public administration, (Academic book collection Upravna misel). Ljubljana: Faculty of Public Administration. 2021, str. 725-745. [COBISS.SI-ID 83588355]
PEČARIČ, Mirko. The science of public administration - between the Scylla of ignorance nad the Charybdis of certainty. V: STARE, Janez (ur.), PEČARIČ, Mirko (ur.). The science of public administration, (Academic book collection Upravna misel). Ljubljana: Faculty of Public Administration. 2021, str. 57-79. [COBISS.SI-ID 83241219]
KLUN, Maja, ARISTOVNIK, Aleksander, VAVTAR, Luka. Scientific research of public administration. V: STARE, Janez (ur.), PEČARIČ, Mirko (ur.). The science of public administration, (Academic book collection Upravna misel). Ljubljana: Faculty of Public Administration. 2021, str. 167-183. [COBISS.SI-ID 83560195]
PEČARIČ, Mirko. Legal aspects of algorithmic public governance. V: STARE, Janez (ur.), PEČARIČ, Mirko (ur.). The science of public administration, (Academic book collection Upravna misel). Ljubljana: Faculty of Public Administration. 2021, str. 747-762. [COBISS.SI-ID 83589635]
KOVAČ, Polonca. The rule of law in CEE public administration through the content analysis of selected articles. V: VRIES, Michiel S. de (ur.), NEMEC, Juraj (ur.), JUNJAN, Veronica (ur.). The choice-architecture behind policy designs : from policy design to policy practice in the European integration context. Bratislava: NISPAcee. cop. 2020, str. 57-77, ilustr. https://www.nispa.org/files/publications/PRACTIC-monograph-final.pdf. [COBISS.SI-ID 5409966]
DRAGOŞ, Dacian C., KOVAČ, Polonca, MARSEILLE, Bert. Law and public administration and the quest for reconciliation: permanent study group 10: law and public administration. V: ONGARO, Edoardo (ur.). Public administration in Europe: the contribution of EGPA, (Governance and public management, ISSN 2524-728X). Cham, Switzerland: Palgrave Macmillan, 2019, str. 213-222. [COBISS.SI-ID 5237422]
KOVAČ, Polonca. Slovenia on the path to proactive transparency. V: DRAGOŞ, Dacian C. (ur.), KOVAČ, Polonca (ur.), MARSEILLE, A. T. (ur.). The laws of transparency in action: a European perspective, (Governance and public management series). Cham: Palgrave Macmillan. cop. 2019, str. 295-337. [COBISS.SI-ID 5219502]
Konec junija 2022 se je uspešno zaključil projekt TRP ATLAS z naslovom »Spremembe upravljanja in izvajanja storitev javne uprave v dobi digitalizacije«.- Namen projekta je bil razviti model digitalne transformacije (MDT) za slovensko javno upravo, ki bo institucijam javne uprave omogočil vpogled v možne spremembe upravljanja in izvajanja javnih storitev v dobi digitalizacije. Model je temeljil na mednarodno priznanih okvirih, ki so bili znatno posodobljeni in prilagojeni posebnostim slovenske javne uprave. Kljub težkim okoliščinam, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, je projektna skupina v zadnjih treh letih (od 1. julija 2019 do 30. junija 2022) izvedla več raziskovalnih aktivnosti, ki so podprle projekt in njegove komplementarne cilje, in sicer:
Vsebina projekta je bila nadalje vpeta v mednarodni kontekst preko več bilateralnih projektnih prijav (Nemčija, Hrvaška itd.). Poleg tega vsebina projekta predstavlja osnovo za proučevanje koncepta pametnega upravljanja, ki je skrbno obravnavan v okviru projekta TRP HERCULES (http://www.project-hercules.si/). Skladno s tem lahko kljub zaključku projekta TRP ATLAS pričakujemo nadaljnje rezultate in zanimiva spoznanja tudi v prihodnje.
Projektna skupina se vsem zahvaljuje za sodelovanje v preteklih treh letih in si želi nadaljnjega sodelovanja pri prihodnjih raziskavah področja javnega upravljanja.
Raziskovalna skupina je razvila analitično e-orodje za spremljanje digitalizacije v javni instituciji, sestavljeno iz dveh vmesnikov, ki sta v zaporednem razmerju.
Prvi vmesnik je orodje za zbiranje podatkov (Slika 1), ki omogoča učinkovito zbiranje podatkov po različnih organizacijskih elementih (tehnologija, procesi, struktura, ljudje in organizacijska kultura). Orodje za zbiranje podatkov je privzeto nastavljeno tako, da zaporedno prikazuje trditve (vključno z pojasnjevalnimi vprašanji in izbranimi primeri), ki naj bi jih anketiranci ocenili na lestvici od 1 (najslabša uspešnost) do 5 (najboljša uspešnost), in s tem ocenijo trenutno stanje v svojih institucijah. Če trditev za določeno institucijo ni relevantna, se respondentu ponudi možnost »ne velja«. Anketiranci lahko pred oddajo končne ocene preverijo in spremenijo svoje ocene tako, da izberejo organizacijski element in trditev, ki jo želijo spremeniti ter izberejo pravilno oceno. Podatki se ob oddaji končne ocene samodejno shranijo v oblak
Drugi vmesnik je orodje za ustvarjanje poročil (Slike spodaj), ki javnim managerjem omogoča celovit vpogled v trenutno stanje in priložnosti v njihovih institucijah. Prva stran poročila (Slika 2) je sestavljena iz kratkih informacij o raziskovalnem projektu, sledijo pa struktura in navodila za branje poročila. Poročilo obsega štiri sklope (Povzetek analize, Primerjava s primerljivimi in stitucijami in stanje v instituciji, Strnjena analiza in Priloga: Pojasnjevalne trditve) in sledi logiki barv semaforja (rdeča – potreba po izboljšavah, rumena – priložnosti za izboljšave, zelena – izboljšave niso nujne).
V prvem delu je povzetek analize (Slika 3), vključno s stanjem po organizacijskih elementih (povprečna vrednost odgovorov), primerjava stanja s primerljivimi institucijami (rangiranje institucij), stanje digitalizacije (zaostajanje za najbolj uspešnimi in stanje digitalizacije glede na najboljše primerljive institucije (zaostajanje za uspešnostjo najboljše primerljive institucije).
Drugi del primerja primerljive institucije s stanjem v instituciji (Slika 4) po organizacijskih elementih. Ta predstavitev daje informacijo o tem, kateri organizacijski elementi so bolj ali manj problematični z upoštevanjem primerjave s primerljivo skupino institucij.
V tretjem delu so predstavljeni rezultati strnjene analize (Slika 5), ki prikazujejo zaostajanje institucije za najboljšimi in povprečno uspešnostjo najboljših primerljivih institucij.
Nazadnje, četrti del podaja nekaj vodilnih izjav (Slika 6), ki javnim managerjem omogočajo poglobljen vpogled v možne spremembe v upravljanju in izvajanju javnih storitev v dobi digitalizacije.
V prejšnji novici smo predstavili vzpostavitev teoretičnega okvirja za razvoj modela digitalne transformacije za slovensko javno upravo. Temeljni elementi so opredeljeni na podlagi pregleda literature modelov zrelosti e-uprave in razširitve Leavittovega diamantnega modela za organizacijo: tehnologija, procesi, struktura, ljudje in organizacijska kultura. Poleg tega je model zgrajen na treh sklopih obsegajočih dimenzij, ki dopolnjujejo osrednje elemente: digitalna načela, načela dobrega upravljanja in elementi zunanjega okolja.
Drugi cilj je bil na podlagi uveljavljenega modela digitalne preobrazbe razviti vprašalnik, ki bo ponudil vrednosti odgovorov v obliki enostavnih ocenjevalnih lestvic za posamezne trditve, ki opisujejo stanje v instituciji po posameznih vsebinskih sklopih. Vprašalnik se izvaja na dveh ločenih ravneh slovenske javne uprave: ministrstvih in lokalni samoupravi.
Preliminarni rezultati razkrivajo zanimive vpoglede. Digitalna strategija za javno upravo je vodena s strani Ministrstva za javno upravo. Več javnih managerjev bi želeli digitalno pospešiti svoje poslovanje; vendar preliminarni rezultati kažejo na več notranjih in zunanjih omejitev za to. Prvi rezultati so pokazali, da so lokalne oblasti dosegle bistveno nižje rezultate v različnih vidikih. Začetni vzorec lokalnih samouprav je navedel potrebo po sistemski rešitvi, ki bi omogočala lažjo interoperabilnost, in izrazil željo po standardizirani in enotni ureditvi IKT rešitev. Kar zadeva ovir za digitalizacijo, so poročali o težavah s šibkimi digitalnimi veščinami zaposlenih na obeh ravneh, pa tudi o pomanjkanju možnosti zaposlovanja IT strokovnjakov.
Javnim institucijam bo predstavljeno trenutno stanje digitalne zrelosti znotraj institucije in referenčne vrednosti na podlagi najuspešnejših institucij. Za ustrezne oblikovalce politik in državljane bodo skupni rezultati koristni, saj se bodo osredotočili na ozaveščanje o najmanj izkoriščenih elementih digitalne preobrazbe in opredelili referenčne poti, potrebne za ciljno digitalno zrelost
Empirično preverjanje modela je pokazalo, da ima vseh pet temeljnih elementov visok pomen in so relevantni. Pričakujemo, da bomo z večjim vzorcem videli nadaljnji pomen tudi v zvezi z obsežnimi dimenzijami digitalnih načel, načel dobrega upravljanja in elementov zunanjega okolja.
Člani projektne skupine smo se udeležili 30. konference NISPAcee (Mreža inštitutov in šol javne uprave v Srednji in Vzhodni Evropi), ki je potekala v Bukarešti v Romuniji od 2. do 4. junija 2022. Konferenca je bila organizirana v sodelovanju s Fakulteto za poslovodenje in javno upravo Univerze v Bukarešti ter pozdravila prispevke in predstavitve na temo kriz, ranljivosti in odpornosti v javni upravi.
V okviru delovne skupine za digitalno javno upravo smo predstavili prispevek z naslovom: »Razvijanje in preizkušanje modela digitalne transformacije za javno upravo: primer Slovenije«. Prvi korak je bil vzpostaviti teoretični okvir za razvoj modela digitalne transformacije za slovensko javno upravo.
Temeljni elementi v modelu so opredeljeni na podlagi pregleda literature o modelih zrelosti e-uprave. Upoštevani so bili mednarodno priznani okviri in modeli, ki so jih razvili akademiki, javne uprave in svetovalci, in sicer štiristopenjski model zrelosti (Layne & Lee, 2001), štiristopenjski model strategije in zrelosti (Davison et al., 2005), model zrelosti e-uprave (eGov-MM) (Iribarren et al., 2008) in več drugih. Pregled je pokazal, da se jih večina osredotoča predvsem na tehnološki in procesni vidik. Zato je naš model digitalne transformacije stopnje zrelosti vključil znotraj vsakega elementa v obliki trditev v vprašalniku.
Dodatno smo vključili razširjen Leavittov diamantni model za organizacijo, s sledečimi elementi: tehnologija, procesi, struktura, ljudje in organizacijska kultura, ki je temelj našega modela digitalne transformacije za organizacijsko raven. Poleg tega model temelji na obsežnem nizu načel, ki vplivajo na oblikovanje uprave in storitev, ki vodijo do ciljno usmerjene zrelosti digitalnega upravljanja, uveljavljene tehnologije in na koncu do želenih rezultatov javne uprave. Vključili smo tri sklope obsegajočih dimenzij, ki dopolnjujejo osnovne elemente:
Februarja 2022 so raziskovalci projektne skupine ATLAS objavili članek z naslovom »Od neoweberijanskih do hibridnih modelov upravljanja v javni upravi: razlike med državno in lokalno samoupravo« v reviji »Administrative science«. Namen prispevka je podati pregled različnih modelov javnega upravljanja, izluščiti merljive elemente, ki temeljijo na načelih modelov, in preučiti obseg razslojenosti različnih modelov upravljanja na različnih ravneh javne uprave na konkretnem primeru slovenske uprave. Tako je glavni poudarek na ugotavljanju razlik v značilnostih praks javnega upravljanja med državno upravo in lokalno samoupravo.
Pri proučevanju razvoja modelov javnega upravljanja lahko opazimo tri glavne stebre, začenši s: (i) tradicionalno javno upravo (Weberijansko javno upravo); (ii) managerski model (Novi javni management (NPM)); in (iii) modeli upravljanja (governance) in hibridni modeli (neoweberijanska država (NWS), dobro upravljanje (GG), novo javno upravljanje, upravljanje v digitalni dobi (DEG) in alternativni/hibridni modeli).
Rezultati kažejo, da so elementi upravljanja v digitalni dobi bolj izraziti v institucijah na ravni lokalne samouprave (glej Sliko 1). Leta 1994 so bile funkcije občin (lokalne samouprave) strogo ločene od funkcij državne uprave, kar je bila doslej najbolj radikalna reforma javne uprave v Sloveniji. Zakon o lokalni samoupravi dovoljuje občini, da iz verodostojne pristojnosti pridobi in izvaja funkcije, ki so ključne za življenje in delo prebivalcev občine. Po tem pristopu je mogoče funkcije izvajati učinkoviteje in racionalneje v lokalni skupnosti in ne prek državne uprave. Zainteresirani deležniki informacije o poslovanju najdejo brez večjih naporov, bodisi na spletnih straneh, v objavljenih poročilih ali neposredno od institucije. Poleg tega so informacije dostopne javnosti preko vseh sodobnih informacijskih in komunikacijskih kanalov, kritične poslovne procese pa podpirajo najsodobnejše digitalne rešitve, ki odražajo tudi načela upravljanja v digitalni dobi.
Primerjalni rezultati naše študije so bili predstavljeni kot povzetek z naslovom »Učinki pandemije Covid-19 na izbrane vidike digitalizacije lokalnih organov splošne uprave v Sloveniji z izbranimi mednarodnimi primerjavami« na mednarodni konferenci »Perspektive izboljšanja kakovosti upravljanja v kontekstu digitalizacije«, katero je organizirala Ruska predsedniška akademija za narodno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) med 15. in 16. decembrom 2021. Namen konference je bil pregled ključnih trendov in tveganj digitalizacije upravljanja v Rusiji in širše ter oceniti možnosti uporabe različnih mehanizmov in instrumentov za izboljšanje kakovosti upravljanja.
V okviru konference smo povzetek predstavili tekom mednarodne seje »Digitalizacija javne uprave in COVID: ključne ugotovitve«, ki je potekala na spletu. Naša raziskava je med drugim obravnavala digitalizacijo kot orodje za poenostavitev izvajanja upravnih postopkov, značilnih za vse evropske države, vključene v raziskavo (Slovenija, Nemčija, Romunija, Češka, Poljska) pred in med Covid krizo. Javne menedžerje smo povprašali o obsegu, še pomembneje pa o posledicah poenostavljenih postopkov z digitalizacijo glede na uporabnike javnih storitev. Kot je razvidno iz Slike 1, se je število udeležencev v postopkih z digitaliziranim načinom, predvsem vložitve e-vlog s kvalificiranim e-podpisom ali brez njega, močno povečalo, kar kaže povprečna vrednost 4,1, z največjim povečanjem v Sloveniji (4,55), nato v Nemčiji (4,28), Romuniji (4,02), na Češkem (3,85) in na Poljskem (3,79). Slovenija je torej najmanjša izmed petih držav, ima močno centraliziran in enoten, a tudi široko oglaševan IKT sistem v svojih upravnih organih, kar je verjetno zaslužno za tak rezultat. Poleg tega se tudi upravni organi ukvarjajo z digitaliziranimi dejavnostmi, čeprav manj kot stranke, kot vidimo vrednost 3,8.
Rezultati študije kažejo visoke vrednosti za verjetnost, da bodo digitalne spremembe ostale v veljavi po pandemiji za vse države, ki so sodelovale. Vse pa se glede na lanskoletne podatke (2020), ko gre za zagotavljanje digitalnih javnih storitev, uvrščajo pod povprečje EU, kar kaže na precejšen prostor za izboljšave v primerjavi z državami, ki so vrhunske ponudnice digitalnih javnih storitev (na primer Estonija, Španija, Finska).
Cilj te seje je bil opredeliti ključne ugotovitve in izkušnje pandemije koronavirusa o digitalizaciji upravljanja in razpravljati o načinih, kako bi to izkušnjo lahko uporabili za prihodnjo preobrazbo upravljanja. Seja je ponudila priložnost za ruske in mednarodne raziskovalce in strokovnjake, da izmenjajo najboljše prakse in promovirajo nedavne raziskave o tem vprašanju.
V Ljubljani je od 21. do 23. oktobra na Fakulteti za upravo v hibridni obliki potekala 29. konferenca NISPAcee (Mreža inštitutov in šol za javno upravo v državah srednje in vzhodne Evrope). Glavna tema konference je bila »Angažiranost in opolnomočenje državljanov – doba sodelovalnih inovacij v upravljanju« in je pozdravila prispevke, ki so spodbudili razpravo o možnih načinih opolnomočenja državljanov v regiji srednje in vzhodne Evrope, v povezavi z njenim razvojem/tradicijo, praksami upravljanja, zakonodajnim okvirjem, finančno sposobnostjo, javno politiko, procesi digitalizacije, upravljanjem s človeškimi viri in samo javno upravo.
V okviru delovne skupine za E-upravljanje smo predstavili prispevek z naslovom: »Bibliometrična analiza raziskav upravljanja v digitalni dobi: Pregled zadnjih dveh desetletij«. Pojav digitalnih tehnologij je namreč globoko vplival in preoblikoval skoraj vse vidike družbenih odnosov. Ti učinki so dosegli tudi javno upravo, vključno z njenim upravljanjem. Vzpon digitalnih tehnologij je utrl pot za nastanek novega modela javnega upravljanja, imenovanega model upravljanja v digitalni dobi (angl. Digital Era Governance – DEG), v katerem imajo digitalne tehnologije osrednjo vlogo. Zato je bil glavni cilj prispevka zagotoviti celovit in poglobljen pregled raziskav DEG v zadnjih dveh desetletjih. Bibliometrična analiza je temeljila na bazi podatkov Scopus, ki vsebuje 3.917 dokumentov, objavljenih med letoma 2000 in 2019. V tem kontekstu je bilo uporabljenih več uveljavljenih in inovativnih bibliometričnih pristopov.
Rezultati prispevka razkrivajo očitno rast raziskav DEG v zadnjih 20 letih, kar je pospešilo več najpomembnejših dokumentov, objavljenih v uglednih revijah, kot je Government Information Quarterly. Večina raziskav DEG je bila izvedena v anglosaksonskih državah, kar je bilo potrjeno s preučevanjem afiliacij in sodelovanja avtorjev. Glede na največje razpravne teme v raziskavah DEG rezultati kažejo, da so e-upravo v zadnjih letih nadomestili nastajajoči alternativni koncepti, kot so digitalna, odprta in pametna vlada (Slika 1). Ugotovitve dopolnjujejo obstoječa znanstvena spoznanja in omogočajo oblikovanje politike temelječe na dokazih.
V Ljubljani je od 21. do 23. oktobra na Fakulteti za upravo v hibridni obliki potekala 29. konferenca NISPAcee (Mreža inštitutov in šol za javno upravo v državah srednje in vzhodne Evrope). Glavna tema konference je bila »Angažiranost in opolnomočenje državljanov – doba sodelovalnih inovacij v upravljanju« in je pozdravila prispevke, ki so spodbudili razpravo o možnih načinih opolnomočenja državljanov v regiji srednje in vzhodne Evrope, v povezavi z njenim razvojem/tradicijo, praksami upravljanja, zakonodajnim okvirjem, finančno sposobnostjo, javno politiko, procesi digitalizacije, upravljanjem s človeškimi viri in samo javno upravo.
Ugotovitve prispevka (Tabela 1) kažejo, da bo pandemija Covid-19 trajno vplivala na delovanje slovenskih upravnih enot, predvsem na področju digitalizacije. Kljub pomanjkanju osebnih stikov, ki ga poudarjajo javni uslužbenci, je zelo verjetno, da bodo upravne enote v Sloveniji tudi po Covid-19 krizi še naprej uporabljale digitalne rešitve.
S povečano usmerjenostjo k učinkovitosti bo uporaba digitalnih komunikacijskih kanalov upravnih enot ostala v uporabi tako do strank kot do zaposlenih tudi po pandemiji Covid-19. Poleg tega, če se bodo celotna digitalizacija delovnih procesov in poenostavljeni digitalizirani postopki v upravnih enotah še naprej razvijali, bi to privedlo do pospešene uporabe spletnih portalov in digitalnih komunikacijskih kanalov s strankami po pandemiji Covid-19. Uporaba digitalnih komunikacijskih kanalov bi ostala v uporabi, če se bodo v trenutnih okoliščinah izkazali učinkoviti za srečanja. Temu pa verjetno ne bo tako, kljub učinkovitosti, če zaposleni pogrešajo formalne osebne stike s sodelavci.
Opredelili smo tudi dva zunanja dejavnika, relevantna za poslovanje upravnih enot, ki sta pomembna za razlago variabilnosti pospešene digitalizacije procesov ter uporabe spletnih portalov in digitalnih komunikacijskih kanalov s strankami. Prvič, porast prebivalstva z višjo izobrazbo povečuje verjetnost, da bo po pandemiji Covid-19 višja stopnja pospešene digitalizacije. In drugič, upravne enote z več zaposlenimi na 1000 prebivalcev, to so običajno manjše in podeželske enote, bodo v prihodnosti bolj verjetno nagnjene k digitalizaciji, saj so bile digitalne rešitve prej redkeje v uporabi in morda tudi zaradi večje razpršenosti prebivalstva po vaseh. Oddaljenost od doma do pisarn upravnih enot na splošno povečuje raven uporabe e-komunikacije, še bolj v času pandemije.
Evropska skupina za javno upravo (angl. EGPA) je organizirala letno konferenco. Konferenca EGPA je vsakoletno srečanje skupnosti akademikov javne uprave, mladih raziskovalcev in praktikov v Evropi ter ključnih partnerjev EGPA/IIAS. Konferenca je potekala v Bruslju v Belgiji od 7. do 10. septembra 2021. Konferenca je bila organizirana v hibridni obliki. Ker je varnost udeležencev glavna prioriteta organizatorjev, so omogočili tudi spletno udeležbo vsem avtorjem, ki se konference niso mogli osebno udeležiti.
Naša raziskovalna skupina je predstavila članek na temo Covid-19 v javni upravi z naslovom »Vpliv digitalizirane komunikacije na učinkovitost lokalnih javnih uprav – Ugotovitve držav Srednje Evrope v krizi Covid-19«. Pandemija Covid-19 je prinesla velike in nepredvidene izzive ne le za družbo kot celoto, ampak tudi za javno upravo. Posledično so bile javne uprave prisiljene na učinkovit način zagotavljati javne storitve svojim državljanom, hkrati pa varovati varnost in zdravje svojih zaposlenih in svojih državljanov.
Glavni cilj prispevka je bil analizirati vpliv digitalizirane komunikacije na učinkovitost opravljanja storitev različnih evropskih lokalnih javnih uprav v času pandemije Covid-19 z upoštevanjem sprememb pravne pristojnosti institucionalne enote, ki jih povzroča Covid-19 in usmerjenosti javne uprave k dobremu upravljanju kot posrednikom tega odnosa (glej Sliko 1).
Z uporabo delnega modeliranja strukturnih enačb najmanjših kvadratov (PLS-SEM) na anketnih podatkih (N = 610) iz petih srednjeevropskih držav (Češke, Nemčije, Poljske, Romunije, Slovenije) rezultati kažejo, da s strani Covid-19 pospešena uporaba digitaliziranih komunikacijskih orodij pozitivno vplivajo na učinkovitost lokalnih javnih uprav. Rezultati tudi kažejo, da novi zakoni in navodila, ki jih poganja Covid 19, in dobro upravljanje - ki temeljijo na pretežno konvergentnih upravnih tradicijah in evropskih trendih - delno posredujejo med uporabo digitalnih komunikacijskih orodij in administrativno učinkovitostjo. Te ugotovitve se med sodelujočimi državami in njihovimi birokratskimi tradicijami ne razlikujejo bistveno. Posledično se je kriza Covid-19 izkazala za skupnega pospeševalca odzivnega javnega upravljanja, vendar skladno s pravno državo, ne glede na tradicionalno bolj legalistično ali menedžersko usmerjene nacionalne upravne sisteme.
Evropska skupina za javno upravo (angl. EGPA) je organizirala letno konferenco. Konferenca EGPA je vsakoletno srečanje skupnosti akademikov javne uprave, mladih raziskovalcev in praktikov v Evropi ter ključnih partnerjev EGPA/IIAS. Konferenca je potekala v Bruslju v Belgiji od 7. do 10. septembra 2021. Konferenca je bila organizirana v hibridni obliki. Ker je varnost udeležencev glavna prioriteta organizatorjev, so omogočili tudi spletno udeležbo vsem avtorjem, ki se konference niso mogli osebno udeležiti.
Naša raziskovalna skupina je predstavila članek na temo Covid-19 v javni upravi z naslovom »Vpliv digitalizirane komunikacije na učinkovitost lokalnih javnih uprav – Ugotovitve držav Srednje Evrope v krizi Covid-19«. Pandemija Covid-19 je prinesla velike in nepredvidene izzive ne le za družbo kot celoto, ampak tudi za javno upravo. Posledično so bile javne uprave prisiljene na učinkovit način zagotavljati javne storitve svojim državljanom, hkrati pa varovati varnost in zdravje svojih zaposlenih in svojih državljanov.
Glavni cilj prispevka je bil analizirati vpliv digitalizirane komunikacije na učinkovitost opravljanja storitev različnih evropskih lokalnih javnih uprav v času pandemije Covid-19 z upoštevanjem sprememb pravne pristojnosti institucionalne enote, ki jih povzroča Covid-19 in usmerjenosti javne uprave k dobremu upravljanju kot posrednikom tega odnosa (glej Sliko 1).
Z uporabo delnega modeliranja strukturnih enačb najmanjših kvadratov (PLS-SEM) na anketnih podatkih (N = 610) iz petih srednjeevropskih držav (Češke, Nemčije, Poljske, Romunije, Slovenije) rezultati kažejo, da s strani Covid-19 pospešena uporaba digitaliziranih komunikacijskih orodij pozitivno vplivajo na učinkovitost lokalnih javnih uprav. Rezultati tudi kažejo, da novi zakoni in navodila, ki jih poganja Covid 19, in dobro upravljanje - ki temeljijo na pretežno konvergentnih upravnih tradicijah in evropskih trendih - delno posredujejo med uporabo digitalnih komunikacijskih orodij in administrativno učinkovitostjo. Te ugotovitve se med sodelujočimi državami in njihovimi birokratskimi tradicijami ne razlikujejo bistveno. Posledično se je kriza Covid-19 izkazala za skupnega pospeševalca odzivnega javnega upravljanja, vendar skladno s pravno državo, ne glede na tradicionalno bolj legalistično ali menedžersko usmerjene nacionalne upravne sisteme.
Ekonomska fakulteta Univerze v Zagrebu (FEB Zagreb) na Hrvaškem je organizirala že 12. mednarodno Odyssey konferenco, tokrat v hibridni različici. Konferenca je potekala v Šibeniku na Hrvaškem v Amadria Park Hotelu Ivan od 9. do 12. junija. Ker je varnost udeležencev glavna prioriteta organizatorjev, so omogočili tudi možnost spletnega sodelovanja za vse tiste avtorje, ki se niso mogli osebno udeležiti konference. Konferenca stremi k združevanju raziskovalcev in strokovnjakov, ki so predstavili svoje raziskave in razpravljali o nedavnih izzivih na področju poslovanja, gospodarstva in ekonomije.
Naša raziskovalna skupina je predstavila povzetek na temo Covid-19 v javni upravi z naslovom: »Vpliv pandemije Covid-19 na obvladovanje stroškov v splošnih upravnih organih na lokalni ravni v Sloveniji«. Pandemija je bistveno preoblikovala skoraj vse vidike družbenih odnosov, vključno z upravnimi, in razkrila, da se javna uprava sooča s turbulentnimi težavami. Nove okoliščine so spremenile delovne naloge in zahteve pri delu v javni upravi in s tem vplivale na strukturo izkoriščenosti materialnih in finančnih virov.
Glavni cilj prispevka je bil: (i) prepoznati ključne dejavnike in posledice delovanja splošnih upravnih organov med (prvim valom) pandemije Covid-19; (ii) preučiti vpliv pandemije na uporabo materialnih in finančnih virov v splošnih upravnih organih in njihovo delovanje med pandemijo in pozneje; (iii) ugotoviti razlike med splošnimi upravnimi organi, ki pokrivajo mestna in podeželska območja.
Kar zadeva finančni in ekonomski vidik, so empirični rezultati pokazali, da so v času pandemije Covid-19 stroški ali operativni odhodki v splošnih upravnih organih nižji v primerjavi z običajnim poslovanjem. Predvsem so upadli stroški vplačanih tiskovin, investicij in investicijskega vzdrževanja ter drugi stroški (npr. prodaja nepremičnin), najmanj pa so se zmanjšali stroški plač in materialni stroški, ki so sicer ostali skoraj enaki, a se je spremenila razporeditev. Znatno so se povečali stroški varnosti in zdravja pri delu ter stroški varovanja in čiščenja prostorov, saj je približno 95 % zaposlenih še naprej delalo iz pisarn. Zaradi omejevalnih ukrepov je bila med materialnimi viri bolj uporabljena tudi IKT oprema. Po drugi strani pa se je zmanjšal del materialnih stroškov, na primer stroški službenih potovanj, vozil, kotizacij za izobraževanje zaposlenih, pisarniške opreme in drobnega inventarja.
Opazili smo tudi razlike med mestnimi in podeželskimi splošnimi upravnimi organi, saj je velikost mestnih splošnih upravnih organov večja, zato so potrebe po varnosti in zdravju pri delu, varovanju in čiščenju poslovnih prostorov nadpovprečne in večje kot pri podeželskih. Kljub temu sta obe vrsti zahtevali nadpovprečno uporabo IKT opreme (Slika 1).
Po mnenju javnih menedžerjev pandemija Covid-19 prinaša tudi trajne spremembe v delovanju splošnih upravnih organov, zlasti v smislu nadaljnje digitalizacije. Po drugi strani pa na področjih dela na daljavo, prihrankov pri materialnih stroških in reorganizacije dela ne pričakujejo večjih sprememb v primerjavi s časom pred pandemijo.
Tema IRSPM (Mednarodno raziskovalno združenje za javno upravljanje) konference 2021 je bila »Javni management, upravljanje in politika v izrednih časih: izzivi in priložnosti«. Potekala je med 20. in 23. aprilom, prvič virtualno in bila zelo uspešna z več kot 30 tematskimi paneli, 450 sprejetimi povzetki in več kot 650 prijavljenimi udeleženci iz več kot 50 držav.
Naša raziskovalna skupina, ki deluje v okviru Covid-19 Social Science Lab, je predstavila povzetek na temo Covid-19 v javni upravi z naslovom: »Digitalna preobrazba splošnih upravnih organov na lokalni ravni v času pandemije Covid-19 in po njej: primerjalna študija petih evropskih držav«. Covid-19 pandemija je bistveno preoblikovala skoraj vse vidike družbenih odnosov, tudi upravne, in digitalna preobrazba javne uprave se je izkazala za enega ključnih.
Glavni cilj prispevka je bil (i) ugotoviti vpliv prvega vala Covid-19 pandemije na delovanje in digitalno preobrazbo splošnih upravnih organov na lokalni ravni; (ii) njene posledice za izvajanje javnih storitev in njihovo zasnovo med Covid-19 pandemijo in pozneje; (iii) z uporabo raziskovalnega pristopa prepoznati razlike med petimi evropskimi državami. Rezultati na vzorcu 926 respondentov iz Češke, Nemčije, Poljske, Romunije in Slovenije so pokazali, da javni managerji Covid-19 pandemijo, poleg številnih negativnih posledic, dojemajo tudi kot priložnost za digitalizacijo delovnih procesov v javni upravi, ki omogoča večjo učinkovitost in odzivnost kot ključni dejavnik dobrega upravljanja. Pandemija bo dolgoročno vplivala na delovanje in digitalno preobrazbo javne uprave, visoke vrednosti za verjetnost, da bodo digitalne spremembe ostale po epidemiji, pa nakazujejo, da bodo vse države, ki so sodelovale v tej študiji, še naprej uporabljale digitalne rešitve tudi po Covid-19 krizi (Slika 1).
Ugotovljene razlike med javnimi upravami izbranih evropskih držav kažejo, da bodo zlasti nemški in romunski upravni organi najverjetneje nadaljevali z digitalnimi spremembami, saj sta državi pri zagotavljanju digitalnih javnih storitev uvrščeni najnižje (DESI indeks 2020) v primerjavi z drugimi državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, kar povečuje potrebo po digitalizaciji.
V okviru obsežne raziskave so raziskovalci izvedli analizo tematske evolucije raziskav o upravljanju v digitalni dobi (DEG) v zadnjih dveh desetletjih. Analiza tematske evolucije temelji na poglobljenem pregledu ključnih besed avtorjev skozi longitudinalni okvir, ki omogoča opazovanje razvoja raziskav o upravljanju v digitalni dobi skozi čas. Z namenom osredotočenosti na osrednje teme, je v analizo vključenih 500 ključnih besed avtorjev z najmanjšo pogostostjo grozdov 50 (na tisoč dokumentov).
Rezultati analize so predstavljeni na Sliki 1, pri čemer je velikost pravokotnika sorazmerna s številom publikacij za ustrezno temo, rob pa je sorazmeren indeksu vključenosti med dvema povezanima temama. Rezultati kažejo, da je e-uprava predstavljena v vseh štirih pod obdobjih in se stabilno in jedrnato razvija od prvega pod obdobja (2000-2004) do zadnjega opazovanega pod obdobja (2015-2019). Poleg tega številne opredeljene teme predstavljajo nadaljevanje ali permutacijo tem, ki so bile opredeljene v prejšnjem pod obdobju, z izjemo inovacij, ki so v raziskavah o DEG med letoma 2010 in 2014 opredeljene kot novo razvita tema. Poglobljen pregled kaže sledeče: 1) odprti podatki izvirajo iz preglednosti, ki se je razvila iz e-uprave in varnosti; 2) e-udeležba v glavnem izhaja iz družbenih medijev, ki izvirajo iz e-demokracije; 3) e-upravljanje se razvija predvsem iz e-uprave, IKT in inovacij; 4) družbeni mediji imajo predhodnike v e-demokraciji, ki izhaja iz e-upravljanja in javne uprave; in 5) uprava se sčasoma prelije v javni sektor.
Raziskovalci projektne skupine ATLAS so v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo (MJU), junija 2020 izvedli raziskavo med slovenskimi upravnimi enotami (UE), kot splošnimi teritorialnimi upravnimi okraji, in sicer o delovanju UE med in po času Covid-19. Cilj raziskave je bil identificirati ključne dejavnike in posledice delovanja UE v času (prvega vala) epidemije — spomladi 2020 — tako v razmerju do državljanov in drugih fizičnih oseb, podjetij, nevladnih organizacij ipd. kot strank v upravnih postopkih, kot v notranjih razmerjih med UE in drugimi upravnimi oblastmi ter med zaposlenimi na UE. Na povabilo k sodelovanju v raziskavi so se odzvali vsi načelniki UE (58), pri posameznih vprašanjih pa se beleži od 77 % do 100 % delež izpolnitve (vsebinskih in demografskih) vprašanj. Vprašanja oz. trditve so se pretežno nanašala na oceno mnenj načelnikov UE glede dogajanja v proučevanih institucijah med epidemijo Covid-19 in po njej glede na običajno poslovanje. Posamezne trditve, če ni drugače navedeno, so bile merjene z uporabo 5-stopenjske Likertove lestvice: »1 = znatno manjše«, »2 = manjše«, »3 = enako«, »4 = večje«, »5 = znatno večje«.
Rezultati raziskave so v splošnem delu pokazali, da se je v času od marca do junija 2020 predpise in ukrepe sprejemalo zelo hitro (glede na običajno poslovanje) in jih tudi ni bilo malo, kar je skupaj vodilo v določene neskladnosti po resorjih. Kot pozitivno pa se je izkazalo predvsem poenostavljeno e-poslovanje, kar prikazuje Slika 1, saj so se uporaba e-portalov, e-poštna komunikacija, e-vloge in e-vročanje bistveno povečali, brez velikih ali sistemskih težav. Iz Slike 2 je razvidna izrazita porast digitalizacije dela v času epidemije Covid-19, tako v razmerju do strank, kot tudi med organi in zaposlenimi. To je hkrati pomenilo večje breme UE zaradi potrebnega preverjanja možnih zlorab, a teh ni bilo veliko. Epidemija Covid-19 po oceni načelnikov UE prinaša tudi trajne spremembe v delovanju UE, predvsem v smislu digitalizacije, in sicer naj bi tudi po epidemiji ohranili večjo uporabo spletnih portalov (eUprava), digitalnih komunikacijskih kanalov, pospešeno digitalizacijo procesov in spremembe predpisov za poenostavljen tek postopkov. Zbirno gre ugotoviti, da so rezultati raziskave pokazali na ključne spremembe ali potrebe po njih v delovanju UE. Celotno poročilo raziskave je na voljo na spletni strani CovidSocLab – Public Administration Survey.
Na projektu so potekale aktivnosti, ki nadgrajujejo obstoječa teoretična izhodišča. V tem kontekstu je bil pripravljen preliminarni pregled znanstvene literature na področju upravljanja v digitalni dobi. V mesecu aprilu smo z iskalno poizvedbo pojmov povezanih z upravljanjem v digitalni dobi za zadnji dve desetletji (2000-2019) pridobili 3,917 enot znanstvene literature, ki smo jo v nadaljevanju razdelili po petletnih obdobjih. Ugotovili smo, da tako število dokumentov kot tudi število citatov na področju upravljanja v digitalni dobi strmo narašča skozi čas. Podrobna dinamika števila dokumentov in citatov na področju upravljanja v digitalni dobi je razvidna iz Slike 1.
Slika 1: Distribucija dokumentov in citatov po letih (200-2019; N=3,917)
Člani projektne skupine so bili uspešni pri prijavi bilateralnih znanstveno raziskovalnih projektov med Slovenijo in Severno Evropo za obdobje 2020 do 2022. Izmed šestih projektov, ki so bili prijavljeni za posamezno državo Severne Evrope, je bilo s strani ARRS potrjenih 5 projektov (Danska, Norveška, Estonija, Latvija in Litva). Večina prijavljenih oz. dobljenih projektov je posredno ali neposredno povezano z raziskovanjem v kontekstu projekta TRP ATLAS, saj pokrivajo široko paleto vidikov od motečih tehnologij v javnem sektorju do izzivov sodobnega/digitalnega upravljanja v javni upravi.
Člani projektne skupine so izvedli raziskavo z naslovom: »Vpliv epidemije Covid-19 na učinkovitost javne uprave: primer splošnih teritorialnih upravnih enot«. Raziskava je potekala od začetka junija 2020 do konca avgusta v primerljivih upravnih organih v skupaj 10 tujih državah kot del aktivnosti v okviru projekta CovidSocLab. Glavni cilj te raziskave je bil ugotoviti ključne izzive in priložnosti ter predstaviti mednarodno primerjalno analizo izbranih organizacij javne uprave med prvim valom pandemije Covid-19. Glavni namen je bil oblikovati predloge za oblikovalce politik in javne menedžerje, prek katerih bi javna uprava delovala v skladu z načeli dobrega upravljanja. Rezultati raziskave med drugim kažejo, da turbulentne težave, ki jih izpostavlja pandemija Covid-19, zahtevajo predvsem digitalno zasnovane rešitve, ki so dovolj prilagodljive, okretne in pragmatične, da lahko ob stalnih / nenadnih motnjah podpirajo določen cilj ali funkcijo. Poročili o obeh raziskavah (slovenska in mednarodna) sta dostopni na povezavi: http://www.covidsoclab.org/public-administration-survey/.
Na projektu so potekale številne aktivnosti, ki so pomembne z vidika priprave teoretičnih izhodišč (WP1):
Nadaljnji koraki na projektu so usmerjeni v izvedbo bibliometričnih analiz ter analiz vsebine, kar predstavlja dobro osnovo za nadaljnje predvidene korake.
Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je dne 14. 6. 2019, na podlagi sklepa Znanstvenega sveta ARRS o predlogu izbora prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2019 in v skladu s 26. čl. Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, izdal Sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2019 (druga faza ocenjevanja) št. 6316-9/2018-1147. Na podlagi tega sklepa je ARRS izdala Obvestilo o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2019. Po tem obvestilu bo raziskovalni projekt J5-1789 - Spremembe upravljanja in izvajanja storitev javne uprave v dobi digitalizacije (so)financiran s 1596 letnimi urami cenovnega razreda A za obdobje 3 let. Pričetek financiranja je 1. 7. 2019.
Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani Gosarjeva ulica 5 1000 Ljubljana
[t] 01 580 55 00 [e] r-r@fu.uni-lj.si